Zdravje in šport

V teoriji poskušamo tveganje prikazati in omogočiti njegovo kalkuliranje s pomočjo verjetnostnih funkcij. V praksi pa je že samo formuliranje porazdelitve verjetnosti za le eno tvegano vrsto plačil (n.pr. plačila dobaviteljem za dobavo blaga) pogosto prezahtevne. V praksi namreč dogodki ne nastopijo — kot predvideva teorija — kot rezultat neke ponderirane aritmetične srednje vrednosti s standardnimi odstopanji. Če posel cvete, ima podjetje velik promet in s tem velika plačila strank. Po drugi strani pa je poptrebno nabaviti več materiala in zaposliti več osebja, kar pomeni ustrezno večja plačila dobaviteljem in sodelavcem. Če posel poteka nezadovoljivo, so plačila strank majhna, plače pa vsaj še nekaj mesecev ostanejo na višji ravni, ker je potrebno obdržati jedro stalnega osebja, ker delovnopravni predpisi preprečujejo odpuščanje, saj so nekateri sodelavci na ključnih funkcijah in zato nepogrešljivi (remanenca stroškov). Podjetje ne posluje 30% »odlično« (planirani promet: 10 mio DE), 40% »zadovoljivo« (planirani promet: 8 mio DE), 20% »slabo« (planirani promet: 5 mio DE) in 10% »katastrofalno« (planirani promet: 2 mio DE), da lahko predvidimo »ponderiran« planirani promet (10 x 0,3 + 8 x o,4 + 5 x 0,2 + 0,1=) 7,4 mio DE kot osnovo za planiranje plačil strank, za nabavo materiala, za planiranje osebja, transportnih stroškov itd. Podjetje posluje približno 100% »odlično« ali približno 100% »zadovoljivo« ali približno 100% »slabo« ali približno 100% »katastrofalno«. To pomeni, da moramo upoštevati tveganje z njegovimi posledicami za finančni razvoj podjetja tako, da izdelamo alternativne finančne plane (t.im. tehnika scenarija). Ta postopek ima sistematično prednost, da je vpliv plačil prikazan konsistentno - alternativno - v možnih prihodnjih situacijah; finančni plan tako opozarja vodstvo podjetja in sodelavce, odgovorne za proračun, na ukrepe, primerne posameznim situacijam.
  1. 2013/09/16(月) 10:57:31|
  2. Category: None
  3. | Trackbacks:0
  4. | Comments:0